Nahajate se tukaj: Mednarodni Gabrielin sklad > Aktualno, zgodbe živali > Silia pomaga pri izgradnji domovanja za srne

Silia pomaga pri izgradnji domovanja za srne. Skrbnik živali poroča: »Kako živali med seboj komunicirajo in želijo pomagati tudi nam, skrbnikom, smo lahko doživeli ob tem, ko smo jeseni prinesli na Deželo miru tri srnje mladičke. Kot vsi srnji mladiči, ki bodo nekega dne izpuščeni na prostost, so prišli v »domovanja za srne«. Tam so bivali že srnji mladički Alene in Alano in, čisto v bližini tudi Silia, prvi srnji mladič, ki je prišel k nam.

Sprejeta je bila na Deželo miru ko je bila poškodovana sirota brez staršev, danes pa je že odrasla. Tri nove srne, ki še niso poznale okolja in tudi mene, njihovega skrbnika ne, so vedno pobegnile, ko sem jih prišel krmiti.

In Alene in Alano, ki sta že nekaj mesecev živela na Deželi miru, sta iz samega strahu enostavno kar tekla zraven. Zdelo se je kot jasen dogovor: »Če pride dvonožec, odskakljamo vse srne vstran.« To je bilo seveda zelo škoda. Kajti naša želja je, da pokažemo živalim, da obstajajo tudi ljudje, katerim lahko zaupajo.

Da ugotovijo, da so na Deželi miru ljudje njihovi prijatelji. Nisem si vedel pomagati in sem svojo skrb zaupal Sili, ki je živela v gornjem delu domovanja za srne. Povedal sem ji, da mlade srnice vedno bežijo pred menoj in da bi bilo lepo, če bi mi pričele zaupati.

Nekaj dni kasneje, ko sem zopet prišel krmiti, sem zaslišal tiho cviljenje v gozdu. Sledil sem temu zvoku in prišel do ograje pašnika iz lubja, ki je ločevala Silino območje od območja mladih srnic. Tam sem videl Silio, ki je vznemirjeno tekla ob ograji.

Vprašal sem jo, če je kaj narobe in splezal čez ograjo, da bi videl, če ji lahko kaj pomagam. A bila je nepoškodovana in zdrava. Ko sem se poslovil od Silie, da bi se vrnil v spodnji del domovanja za srne, mi je zvesto sledila in se ni odmaknila od mene, dokler nisva prehodila dolge poti skozi gozd do območja mladih srnic.

Šele sedaj sem opazil: ni Silia tista, ki bi potrebovala pomoč, temveč sem to jaz. To je očitno zelo točno čutila. Medtem ko sem mladičem prinesel hrano in napolnil napajalnike, je ves čas bila ob meni – kot da bi novincem hotela pokazati, da se jim mene ni treba bati.

In tako je ravnala nekaj dni. Ko grem krmiti mladiče, skoči Silia veselo proti meni in »novinci« prihajajo vsakič malo bližje….«

Le s podporo ljubiteljev živali je mogoče dati živalim na Deželi miru domovanje in ustvariti nove življenjske prostore za živali. Vsi srčni darovi, ki jih prinašajo prijatelji živali z vsega sveta, gredo neposredno v dobro živalim. Želite tudi vi pomagati?Že 1 Euro pomaga!!".

Živali se vam zahvaljujejo.