Nahajate se tukaj: Mednarodni Gabrielin sklad > Edinstvena raznolikost vrst v Deželi miru

Dežela miru je postala pribežališče za živali. Vsak obiskovalec lahko opazi, da število živali nenehno narašča in se lahko razveseli številnih ptic, srn, poljskih zajcev, metuljev ter najrazličnejših drugih živali. V letu 2010 je Mednarodni Gabrielin sklad naročil podrobno raziskavo o obstoju nekaterih vrst (za ptice, metulje in netopirje), da bi neodvisni izvedenci potrdili izredno raznolikost vrst. Ocene so sedaj znane – in rezultati pri vseh treh raziskavah močno izstopajo.

Vse to tudi dokazuje, da se storjena škoda naravi in živalim zmore popravi in vedno bolj očitno je, da je to v tem času sprožil božji duh skozi svojo prerokinjo Gabriele.

Povzetke iz pripravljenih izvedenskih mnenj najdete na tej strani:

Raziskava populacije ptic je odkrila nadpovprečno raznolikost vrst:»V področju, kjer so se vršile raziskave, vključno z obrobnimi območji, je bilo pri izvedenih raziskavah v naravi registriranih vsega skupaj 88 vrst ptic. Od tega je bilo ocenjeno 69 gnezdilk, 11 gostujočih iskalcev hrane in 8 selivk. Na rdeči listi Bavarske je navedenih 21 dokazanih vrst gnezdilk. Te so:

Močno ogrožene: Vijeglavka

Ogrožen: drevesna cipra, rapaljščica, poljski škrjanec, vrtna rdečerepka, sivo zelena žolna, jerebica in ovčarica.

Pogojno ogrožene: poljski vrabec, rumeni strnad, zelena žolna, duplar, mlinarček, kukavica, srednji detel, kobilar, domača lastovka, črna žolna, divja grlica, prepelica in gozdna uharica.

Nadalje je po zveznem zakonu o varovanju narave strogo zavarovanih 9 gnezdilk.

Prof. Dr. Peter Berthold, vodilni ornitolog in vodja oddelka za ornitologijo na Max-Planck-Inštitutu, je v svoji oceni napisal sledeče:

»Svet ptic posestva Terra Nova je z ozirom na  raznolikost vrst in številom osebkov enkraten v nemškem, verjetno pa celo v osrednjem evropskem prostoru.«. Da na površini komaj 300 ha najdemo 10 parov gnezdilk  drevesne cipre, 6 parov rapaljščice, 27 (!) parov rjave penice, 55 poljskih škrjancev, 116poljskih vrabcev, poleg tega pa še 95 parov rumenega strnada, 7 parov mlinarčkov, 9 parov srakoperjev, k temu še – čeprav v majhnem številu – gnezdilnih kovačkov, vrtnih rdečerepk, sivo zelenih žoln, duplarjev, kobilarjev, divjih grlic in vijeglavk, moramo daleč potovati. (…)

Pogoji za to so ekološko naravnano poljedelstvo, in veliko število biološko visoko vrednih živih mej med posameznimi polji, oboje z optimalno ponudbo hrane. Ta enkratni ptičji raj se mora, razumljivo, pod vsakim pogojem ohraniti, predvsem zato, ker je verjetno nenadomestljiv.Če bi danes pričeli v sosednjih območjih ustvarjati odgovarjajoče ekološke pogoje, je zelo vprašljivo, če bi regeneracijska sposobnost okolice bila še zadostna, da bi se lahko ponovno ustvarili tovrstni sistemi  ptic.

Jochen Walz,  diplomirani geograf – svobodni ekolog, ekspert za metulje, je napisal v svojem mnenju o dnevnih metuljih:

»S skupno 49 vrstami dnevnih metuljev, od katerih jih je 22 vrst na bavarski in nemški rdeči listi, in skupaj s 30 vrstami, ki jih označujemo kot dragocene, je uvrščeno tako absolutno število vrst dnevnih metuljev, kot tudi število ogroženih in posebno zavarovanih vrst.“

»Naravi prijazno, ekološko kmetovanje omogoča na dolgi rok nadaljnji obstoj zgoraj omenjenemu bogastvu vrst na veliki površini in dovoljuje celo pričakovanje  porasti vrst in individuumov. (…)

S tem je to območje tudi velikega znanstvenega pomena, saj mora biti ta proces nujno dokumentiran in to področje mora biti model za nadaljnje projekte za vrnitev narave v prvotno stanje in ekstenziviranje njenega izkoriščanja. Na Bavarskem in v Nemčiji nasploh je težko najti odgovarjajočo bogato strukturirano in ekstenzivno obdelovano poljsko-travniško površino v velikosti približno 140 ha in prav tako odgovarjajoče bogastvo ogroženih vrst v odgovarjajočih kultiviranih pokrajinah, ki jih drugače srečamo le v naravnih rezervatih.«

Pri raziskavah netopirjev v Deželi miru, je bilo dokazanih skupno 9 vrst:

• Navadni mračnik
• Veliki navadni netopir
• Pozni široko krilni netopir
• Brkati netopir
• Navadni netopir
• Gozdni mračnik
• Širokouhi netopir
• Obvodni netopir
• Mali netopir

Max Jakobus, diplomirani biolog, je v ocenitvi med drugim napisal:

»Vsi netopirji štejejo po zveznem zakonu o zaščiti narave k izredno ali močno zaščitenim vrstam. S tem veljajo prepovedi motenja, kot tudi posedovanja in prodaje. Tri od vrst, dokazanih v raziskovanem področju, so vrste, ki so navedene v prilogi II v FFH-smernicah in to so: Veliki navadni netopir, Navadni netopir in Širokouhi netopir. Te vrste so v družbenem interesu, za katere ohranitev morajo biti dodeljena  posebna zaščitena območja. Raziskovalno območje predstavlja s svojimi večplastnimi habitati idealni življenjski prostor za netopirje.«

	Obvarujte Deželo Miru, Kjer se izgrajuje enost med človekom, naravo in živalmi ! Akcija za prikupljanja potpisa! Obvarujte Deželo miru, med človekom, naravo in živalmi! prebrati več