Nahajate se tukaj: Mednarodni Gabrielin sklad > Glas prerokinje za živali

Dragi soljudje,že 30 let smem biti nosilka besede večnega Duha, Kristusa Boga. Vprašali se boste, kdo je nosilec besede večnega Duha. - To je Božji prerok; v mojem primeru: božja prerokinja. Nisem se sama za to oklicala, nisem se sama tako imenovala, in se tudi ne bom označevala za Božjo prerokinjo.

Večni je ta, ki me je hotel za Svoj božanski instrument, saj gre za božansko naročilo od zgoraj, iz Božjega kraljestva. Bog me imenuje za Svojo nosilko besede, za Svojo prerokinjo. Jaz sama ostajam preprost človek med ljudmi, v Duhu našega večnega Očeta, sestra Gabriele vseh svojih bratov in sester.

V teh več kot 30 letih se je Duh Kristusa Boga ljudem neštetokrat razodel po preroški besedi. On, veliki Večni, je nam ljudem podaril besede življenja, usmeritve. Opominjal je tudi v skladu z današnjim časom. Božja beseda je vsakomur dostopna v mnogih knjigah in na zvočnih posnetkih.  Med drugim lahko berete Božjo besedo v velikem razodetju Kristusa Boga. "To je Moja beseda Alfa in Omega" V njem lahko najdete tudi opis mojega duhovnega razvoja, prav tako v prvem zvezku: "Pot v Kozmično zavest – sreča, svoboda in mir".

S tem kratkim uvodom se želim predstaviti. Kot sem že povedala, sem vaša sestra v Duhu Boga, našega večnega Očeta, katerega otroci, katerega sestre in bratje smo mi vsi. Sem torej človek med ljudmi, vendar z božanskim poslanstvom in naročilom iz večnega bivanja.

V preteklih 30 letih nisem doživela le brezupnosti, samote, trpljenja, žalosti in bolezni soljudi, svojih bratov in sester, ki jih vsi kristjani v Očenašu prepoznajo kot otroke enega Očeta. Neizrekljivo trpljenje sem doživela in še vedno doživljam tudi v svetu živali. Živali nimajo skoraj nobenih pravic na tem svetu, in tudi redko imajo svoj glas. V nasprotju z njimi imajo ljudje po ustavi vsake države pravice in dolžnosti ter s tem tudi svoj glas. Živali za to potrebujejo ljudi, ki jih ljubijo in jih zastopajo v tem temnem, okrutnem in brutalnem svetu.

Zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega se ne nanaša le na nas, ljudi. Bog je stvarnik življenja. Če pomislimo na ljudi in živali, če opazujemo mater Zemljo v vsej njeni raznolikosti - življenje je Božja prisotnost, tudi v naravi, v vsaki živali, v vsaki vodni kapljici in v vsakem kamnu. Jezus nas je učil ljubezni do vseh stvaritev. V času svojega zemeljskega življenja je dal živalim svoj glas, česar pa  v Bibliji tako rekoč ne najdemo več. Medtem ko apokrifni evangeliji, na primer »Jezusov evangelij«, necenzurirano in natančno poročajo o Jezusovi ljubezni do živali. Naj tu citiram le nekaj primerov:

»Bodite pravični, bodite usmiljeni do svojih bližnjih in do vsega stvarstva, ki živi tukaj in živite ponižno s svojim Bogom«

 
Na drugem mestu lahko beremo:
»In lev se Mu je približal, legel pred Jezusove noge in Mu pokazal svojo ljubezen. In ljudje so se zelo čudili in rekli: »Glejte, ta človek ljubi vse stvaritve in ima celo moč nad puščavskimi živalmi, in ga ubogajo«.

Jezus se je napotil v Jeruzalem in srečal je kamelo, ki je bila težko otovorjena z drvmi. Kamela jih ni mogla zvleči na breg, a gonjač jo je tepel in kruto trpinčil, toda živali ni mogel premakniti z mesta. In ko je  to videl Jezus, mu je rekel: »Zakaj tepeš svojega brata?« In mož je odgovoril: »Nisem vedel, da je moj brat. Mar ni tovorna žival in ustvarjena za to, da mi služi?« In Jezus je rekel: »Mar ni isti Bog ustvaril iz iste snovi te živali in tvoje otroke, ki ti služijo? Ali nista oba prejela od Boga istega diha?«

Dalje je napisano:
»Resnično, povem vam, kdor se okorišča s krivico, ki se stori Božji stvaritvi, ta ne more biti pošten. Prav tako se ne morejo tisti, ki imajo s krvjo omadeževane roke ali so onesnažili svoja usta z mesom, ukvarjati s svetimi stvarmi ali učiti skrivnosti nebes.«

Dalje se glasi:
»In kar storite najmanjšim Mojih otrok, to storite Meni. Kajti Jaz Sem v njih in oni so v Meni. Da, jaz sem v vseh stvaritvah in vse stvaritve so v Meni.  Vse njihovo veselje  razveseli tudi Mene in zaradi sleherne njihove bolečine trpim tudi Jaz. Zato vam povem: Bodite dobri drug z drugim in z  vsemi stvaritvami Boga.«

Dalje je zapisano:
»Bližala se je pasha in Jezus je spet krenil iz Betanije v Jeruzalem. In našel je prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja. Sedeli so v templju. Tedaj je naredil bič iz sedmerih vrvi in jih vse izgnal iz templja. Osvobodil je ovce in vole ter golobe, raztresel denar menjalcem in prevrnil mize. In rekel jim je: »Spravite vse to ven in ne delajte trgovine iz hiše Mojega Očeta. Ali ni zapisano: Moja hiša naj bo hiša molitve za vse narode? Vi pa ste iz nje naredili gnezdo kradljivcev in jo napolnili z vsemi mogočimi grozotami.« In ni dopustil, da bi kdo nesel skledo krvi skozi tempelj ali pa da bi ubijali živali…«
Že v stari zavezi je Bog govoril po prerokih:  »Vaše klavne daritve se mi gnusijo.« – Kljub temu ljudje še vedno žrtvujejo živali za svoja praznovanja.
Kljub vsem nadlogam vse več ljudi izven cerkvenih institucij doživlja mogočno sevanje svetlobe Kristusa Boga. Vedno več ljudi spoznava Jezusovo ljubezen, dobroto in blagost. Spoznavajo, da Njegov nauk vsebuje skrb in usmiljenje do šibkejših, tudi do živali. Na živali pričnejo gledati z drugačnimi očmi - ne le kot na vir mesa, in dajejo živalim glas. Tudi jaz jim dajem svoj glas. Živali govorijo v
moje srce in jaz prevajam njihovo govorico.

Dragi soljudje, tako zelo upam, da bodo te besede dosegle vaše srce! 

V vsakem letnem času, ob vsakem vremenu, v mrazu in celo v poletni vročini je veliko naših živalskih bratov in sester zaprtih zunaj na prostem, brez zaščite in zatočišča. Prosijo vas preko mene: »Pomagajte nam, da bomo dobili streho nad glavo tako kot jo imate vi in kot so jo imele živali v Betlehemu, ki so sprejele Marijo, Jožefa in njunega otroka. Občutite to v svojem srcu, vi ljudje. Začutite, da smo vaši mali bratje in sestre! Tudi za nas živali bi bil vsak dan lahko Betlehem, če nam ljudje, ki nas imajo radi, pomagajo ustvarjati bivališča in življenjske prostore, tako da dobimo čisto hrano, ki bi nam jo mati Zemlja rada dala, brez umetnih gnojil.«

»Prosim, prosim pomagajte, da bodo prijatelji živali lahko zgradili zatočišča, kupili zemljišča, da nam bodo lahko nudili hrano, kakršno si želite tudi ljudje: čisto naravo. 

 Prosim pomagajte nam, da lovci in nastavljavci pasti ne bodo več mogli potegniti koristi iz tega brutalnega in zahrbtnega streljanja in lova! Ko naša mrtva telesa ne bodo več ležala na mizah kot pečenke, ne bo več razloga, da bi nas še naprej ubijali.

Me živali vas prosimo od vsega srca: ne jejte našega mesa! Ko se bo zmanjšala poraba mesa, bo zato tudi vse manj in manj nasilnosti v gozdovih in na poljih.  Prosim, prosim pomagajte pri tem, da zaradi vaših prehranjevalnih navad ne bo treba žrtvovati »klavnih daritev«. Če ljudje razmislite o tem, potem se spomnite med drugim tudi na Jožefa in Marijo in na živali v betlehemskem hlevu. Jožef in Marija nista zaklala živali za svoje telesno počutje - rada sta jih imela in živali so ju imele rade. Živali so dale toploto in rade volje so otroku odstopile svoje jasli. Ljudje, ki imajo Betlehem za zgled, na Božič ne bodo mislili samo na veliko Božjo ljubezen, ampak se bodo zavedali tega, da bi moral biti »Betlehem« navzoč vsak dan, saj Bog, Večni, ljubi ljudi, pa tudi živali, celo mati Zemljo.« 

Prav tako govorijo v moje srce živali iz klavnih zaporov in jaz, Gabriele, jim dajem svoj glas:

»Gojili so nas, da bi nas zaklali, ujetnike v grozljivem hlevu. Tudi mi smo bitja stvarstva, ki čutijo podobno kot vi ljudje. Občutimo strah, trpljenje in veselje. Mnoge med nami so goveda. Obsojena na klavnico, ker hočejo ljudje pojesti naše meso, stojimo v tesnem prostoru in se skoraj ne moremo premikati. Pod nami so rešetke, tako da nimamo trdnih tal pod nogami. Naši izločki padajo skoznje in prisiljeni smo vegetirati v tem jedkem smradu.
Prosim, prosim, ne jejte nas in postavite znamenje ljubezni do bližnjega! Poglejte nam v oči in začutili boste, da smo goveda prav tako bitja stvarstva kot vi in s tem vaši bližnji, kajti Bog je enost v živalih, rastlinah in kamnih, v vsej Zemlji in v celem vesolju.
Goveda dihamo tako kot vi. Vi ljubite svobodo - tako kot mi. Tudi vi dihate in nočete, da bi vam kakšen človek ali kakšna žival namenoma odvzela ta dih.

Prosim, prosim, postavite znamenje: ne jejte nas! Tako se bo pohlep po dobičku lastnikov živalskih getov sčasoma iztekel v prazno, ker ne bo več potrebe po reji mesa - mesa živali, ki imamo vendar isti dih kot vi ljudje! Dih je življenje, prihaja od velikega Stvaritelja. Prosim ne vzemite nam diha iz objestnosti, zaradi uživanja mesa.«

Gosi, race, kokoši - vse živali na in v Zemlji prosijo; vse živali v vodi prosijo; vse živali v zraku prosijo:

»Pustite nas živeti! Prosim, prosim, ne jejte nas! Naj v vaših srcih zraste ljubezen do vsakega bitja. Dajte nam glas v tem krutem in brutalnem človeškem svetu; pustite nam živeti! Prosimo.« 

Poskusne živali v laboratorijih prosijo:
»Ljudje, pomagajte, da se bo končala ta pošastna krutost, mučenje živih bitij! Tudi vi ljudje nočete biti poskusni objekti. Vi tudi nočete, da vas mučijo. Trpimo, ker nas mučijo in z nami grdo ravnajo. Podobno kot vi ljudje občutimo trpljenje, bolečino in muke. Tudi me se bojimo, da nas bodo zavestno ubili, in večinoma se zgodi, da nas pri tem mučijo. Prosimo vas, pomagajte nam na ta način, da v svojem človeškem srcu razvijete ljubezen Jezusa, Kristusa. Me živali prosimo za pomoč, za milost in usmiljenje!
Prosim, prosim, ljudje, dajte glas nam živalim! Ne jejte nas! Čutite z nami! Občutite to, kar me občutimo! Tedaj nas boste začeli ljubiti in takrat se lahko polagoma vzpostavi mir v gozdu in na poljih, v hlevih, v vodah, v zraku in v poskusnih laboratorijih. Če v srcih ljudi Betlehem postane znamenje ljubezni do živali, lahko tudi med ljudmi nastane ljubezen do Boga in do bližnjega, mir, enost, o kateri je Jezus, Kristus, učil ljudi.«

Dragi soljudje, dopustite, da vam živali pogledajo v oči! Takrat boste začutili, kar vam hočejo povedati. Vedno znova: »Prosim, prosim, pomagajte nam!« Živali pa se tudi zahvaljujejo za dobroto, ljubezen in usmiljenost, ki izhajajo iz tistih ljudi, ki zares utelešajo ljubezen do Boga in bližnjega. Tedaj doživljamo trenutke z živalmi in začutimo, da so prav tako bitja, ki imajo isti dih iz življenjskega odema Boga stvaritelja, tako kot tudi mi.Naj ljudje zadihamo z živalmi! Potem bo ta svet postal svetlejši in Božje kraljestvo se bo prebudilo v nas. To je mir v našem srcu in v naši zavesti. Ko živali najdejo pot do našega srca, smo se naučili ljubiti nekoliko bolj. Takrat raste tudi ljubezen do Boga, do bližnjega, do ljudi; takrat je mir v nas.Jaz, Gabriele, se vam zahvaljujem za poslušanje in gledanje. Če hočete, ostanite še nekaj časa z nami ob radiu ali televizorju. Jezus, Kristus, je učil nas ljudi:»Vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, je podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skali. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.« 

Prakristjani po vsem svetu dejansko gradijo na skali Kristusu. Prakristjani smo kupili košček zemlje, deželo novega Betlehema, majhno zemljišče za sprejem živali. To je projekt, ki živalim daje glas. Na zdaj še majhnem koščku zemlje živijo živali brez strahu. To so goveda, ovce, gosi, race, mačke; poleg njih so tu še ptice, ki rade gnezdijo v grmičevju in gozdičkih, ki smo jih posadili. Divje živali iz gozdov in polj prihajajo vse bliže. Čutijo, da so varne in dobrodošle v naročju matere Zemlje, ki brez prevelikega vpliva ljudi živalim nudi to, kar jim lahko daje: predvsem varnost, streho nad glavo, mir in hrano.

To je šele majhna dežela, ta miroljubna dežela novega Betlehema. Z vašo pomočjo bi lahko postala večja in vse več živalim nudila zaščito in dom.

Ne bi rada beračila, temveč vam govorila v srce in v vašem srcu prosila za živali in za mater Zemljo. Vsako beračenje je nekakšno vsiljevanje. Jaz pa bi rada dosegla vaše srce. Ko nagovorim vaše srce in se zaradi vzgiba svojega lastnega srca odločite, da boste kaj prispevali za živalske brate in sestre, potem je to dejanje ljubezni do živali in do narave.  Zelo dobro vem, da je revščina in lakota na tem svetu vse večja, vendar le pri določenih ljudeh, kajti kot vemo, je razkol med bogatimi in revnimi vse večji. Zakaj? Ker srca bogatih postajajo vse bolj hladna, tako da so revni ljudje bolj ali manj prisiljeni, obračati se k bogatašem in jih prositi za denar, tako rekoč beračiti.  

Pomislimo na Jezusove besede: po eni strani na njegovo izjavo, da gre laže kamela skozi šivankino uho kakor bogataš v Božje kraljestvo; po drugi strani pa na Jezusovo izjavo o gradnji hiše. Simbolično rečeno marsikateri bogataš gradi svojo hišo na pesku, kar pomeni, da se bo zrušila: da bo duša trdosrčnega človeka nekega dne šla praznih rok v onostranstvo. Kajti mrtvaška srajca nima žepov.

Nujno je in pri srcu nam je to, da ljudje razmišljajo o ljubezni do bližnjega - to pa velja tudi za živali, da, za celo mater Zemljo. Razkol, ki je vse večji, prizadene med drugim tudi živali - in Zemljo, saj vemo, kaj smo ji storili in ji še delamo.
 

Ljudje govorijo z ljudmi in prosijo za denar za ljudi v stiski. To je prav in dobro. Tudi prakristjani mislijo na soljudi, ravno zato, ker vidijo stisko pri revnem prebivalstvu.Živali pa skoraj nimajo glasu. Njihov glas hočem biti še naprej:

»Prosim, prosim, pomagajte!«

Vem, da vsi, ki se ne kopate ravno v bogastvu, vsak dan služiti sredstva za preživljanje, pogosto v najtežjih razmerah, na lastnem telesu občutite, kaj lahko pomeni imeti en evro več ali ne. Živali, naša sorodna bitja, prosijo bogataše in vse ljudi iz ljudstva: 

»Prosim, prosim, ne jejte nas! In če bi radi pomagali živalim, vas skromno prosimo: Že 1,- evro pomaga."

Dragi soljudje!
Naj vas spodnji podatki o bančnem računu k ničemer ne napeljujejo. Nočem vas prepričevati ali vas celo siliti, da kaj prispevajte. Običajno je pač tako, da tudi takrat, ko govori srce, morajo biti na voljo tudi organizacijski podatki. Prosim vas za razumevanje.
Živali se zahvaljujejo - in jaz tudi, Gabriele, ki živalim dajem glas, se vam zahvaljujem od vsega srca.

    G.S. Stiftung Verwaltungs-GmbH
    Konto Nr.: 20 62 70
    Volksbank Main Tauber eG
    Bankleitzahl: 673 900 00
    Verwendungszweck: "Bethlehem-Fest"

    IBAN: DE38 6739 0000 0000 2062 70
    BIC: GENODE61WTH

    V Sloveniji lahko nakažete sredstva na:
    Univerzalno življenje
    Celovška cesta 87
    1000 Ljubljana
    transakcijski račun: IB ANSI56 02036-0091968369 (NLB d.d.)
    s pripisom za »za betlehemski gozd«

Moji starši in jaz in mnogi, mnogi drugi bratje in sestre se vam zahvaljujemo!